Kraj se prvič omenja leta 1086. Nad vasjo kraljuje podružnična romarska cerkvica Sv. Križa na Taboru. Gotska cerkvica ima za Slovenijo nenavaden zvonik. Bolj kot na cerkveni stolp spominja na majhno utrdbo. Zaključuje se s cinami, ki so značilne za Brda, in se ponaša z zakladi izjemne umetniške vrednosti. Do cerkve vas vodijo postaje kapelic križevega pota, ki popolnoma zaživijo ob procesiji na dan sv. Križa, ko v niše postavijo tudi slike, ki jih sicer hranijo v cerkvi. Čeprav bi naključnega obiskovalca v notranjosti lahko upravičeno premamil sijaj dveh baročnih stranskih oltarjev in fresk na stenah, je pravi biser glavni gotski krilni oltar iz leta 1515. Veliki oltar, edini in največji skoraj popolnoma ohranjen gotski krilni oltar v Sloveniji, je verjetno sad beljaške rezbarske delavnice. Sestavljen je iz treh delov gotske rezbarije, ki v reliefih predstavljajo križanje in motive Kristusovega trpljenja. Originalno razpelo Križanega se je izgubilo, več gotskih stolpičev in kipcev je izginilo, ko je bil zaradi varnosti med prvo svetovno vojno celotni oltar prenesen v Firence.

Na griču, kjer je Sv. Križ, je prvotno stal Tabor s štirimi trdnjavskimi stolpi, ki so ga zgradili v času turških vpadov v 16. stoletju. Vzdržal je do francoske okupacije, ko so bili požgani in uničeni trije njegovi stolpi. Četrti stolp je danes cerkveni zvonik. Pri Sv. Križu je bila tudi plošča na mestu, od koder je italijanski kralj opazoval najbližji odsek soške fronte, zdaj je v Goriškem muzeju.

Leta 1594 je bil zgrajen spodnji kojščanski grad, ki mu je pripadalo nižje sodstvo. Bil je last Coroninijev, pozneje Attemsov, že pred drugo svetovno vojno pa domačih rodbin Kumarjev in Pittamicev. Grofje Coronini, ki so prebivali v močno okrnjenem kojščanskem gradu so temu kraju dali poseben pečat, kar se vidi po številnih napisnih ploščah in kamnitih grbih. Ena od njih priča, da se je na poti iz Rima na Dunaj tu ustavil celo papež Pij VI. Na eni od hiš je vgrajen napis z letnico 1788, priča pa o tem, da se je v Kojskem delila sodna pravica.

Tudi župna cerkev Marijinega vnebovzetja skriva v sebi pridih gotike. Baročni del je spretno prizidan mali gotski cerkvici, ki je danes spremenjena v zakristijo. Prav tako se skriva za oltarjem vzidana kustodija v beneškem stilu iz 1492. Letnica odpira veliko vprašanj, saj je bil baročni del cerkve sezidan šele v 18. stoletju. V cerkvi nam pogled pritegnejo štiri dragocene slike, ki so dar grofa Coroninija in so po novejših študijah delo slikarja De Vita. Pročelje farovža pa krasi sončna ura, delo nekdanjega kojščanskega duhovnika Edka Ferjančiča.

V središču vasi je postavljen monumentalni spomenik zborovodji Srečku Kumarju. Vse do prve svetovne vojne je bilo Kojsko kulturno in gospodarsko središče vzhodnega dela Brd.