Vila Vipolže odprta za javnost

Vila Vipolže tudi uradno pričenja svojo samostojno pot

Vipolže, 22. 10. 2015 -  Tri leta trajajoča obnova je končno prišla do sklepnega dejanja. Obnova se je pričela z izvajanjem zahtevnih konzervatorskih del, aprila leta 2013 so sledila gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela ter nabava opreme, ki se je zaključila v letošnjem maju. Dobre tri mesece po podpisu pogodbe o upravljanju in predaji ključev, so se v Vili Vipolže ponovno zbrali briški župan Franc Mužič, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec in ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, tokrat ob uradnem odprtju briškega renesančnega dvorca.

Vila je odprla vrata s prepletom sedanje lokalne kulturne ponudbe in verzi iz preteklosti briškega literata Alojza Gradnika. Slogan vile »Vezi med svetovi in ljudmi«, je podkrepila tudi stena prijateljstva na vhodu, kjer so obiskovalci zapisovali svoje misli in spomine na dvorec. V program pa je bil vpeljan tudi vizualno preko zlatih niti. Sicer pa so Brici poskrbeli za pravljično odprtje vile. Ključ je bil iz enega izmed oken vile z zlatim trakom spuščen županu Francu Mužiču, ki je nato gostom simbolično razprl vrata vile. Briške žene so s kordonom pospremile prisotne do Piana nobile, kjer so jih nato s kratkim nagovorom pozdravili župan, ministrica za kulturo in direktorica ZTKMŠ Brda.

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je poudarila pomen vile na stičišču več kultur: »Nekdaj propadajoči dvorec je pred leti prevzela v last država, ki ga je obnovila s pomočjo evropskih in lastnih sredstev. Celotna investicija je znašala 7.330.071 EUR, pri čemer je bil delež Ministrstva za kulturo 1.366.123 EUR, ostalo pa so bila nepovratna evropska sredstva. Ob zelo uspešni obnovi Vile Vipolže se nam predstavi slika dobro zastavljene strategije ministrstva za kulturo iz pred petnajstih in več let, ko je med prednostno izbrane spomenike v državni lasti uvrstila nekatere vidnejše gradove in graščine vzdolž državnih meja, med katerimi tudi Vilo Vipolže. Ti gradovi vse obiskovalce že ob vstopu v Slovenijo opozorijo na bogato kulturno dediščino s pestro zgodovino, ki je pripomogla k oblikovanju skupne slovenske identitete. Goriška Brda s svojo raznoliko in izjemno bogato kulturno dediščino, si prav zaradi tega, in ne zgolj zaradi geografske podobe, upravičeno zasluži naziv 'slovenska Toskana'. Z obnovo Vile Vipolže ni bil le rešen propada eden izmed tolikih gradov, pač pa se je vanj vrnilo življenje, kar je na obmejnem področju še toliko bolj pomembno.« Ministrica za kulturo je še pojasnila, da se bodo v Vili odvijale različne dejavnosti v okviru dveh programskih sklopov: kulturno-umetniškega in izobraževalno-konferenčnega ter gostinskega. Prepričana je, da bo v Vili utripalo življenje, vpeto v kulturno-turistično dogajanje in v korist prebivalstva tega območja Slovenije.

Kot pravi direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Tina Novak Samec, bojazni glede obiska ni, saj je zanimanje za ogled in priredbo prireditev v dvorcu izjemen: »Imamo široko paleto gostov: od obiskovalcev konferenc, simpozijev in raznih izobraževalnih srečanj do splošne javnosti, ki bo Vilo obiskovala glede na naše kulturno udejstvovanje. Zagotovo so ciljna skupina tudi kulturniki, saj je dvorec kot last ministrstva za kulturo dejansko tudi njihovo središče. Že od samega podpisa pogodbe o upravljanju beležimo veliko dnevnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine, ki si želijo ogledati dvorec. V prvih mesecih smo skoraj že dosegli obisk, katerega smo z ministrstvom načrtovali v treh letih!«

Župan Franc Mužič ni skrival veselja ob uresničitvi dve desetletji vztrajnih in napornih pogovorov: »Zame in za občino je bil ganljiv že julijski dan, ko je ministrica za kulturo ga. Bizjak Mlakar podpisala pogodbo o predaji objekta v upravljanje občini Brda. Današnji dan se bo zapisal v briško zgodovino. K uresničitvi tega projekta je veliko prispeval tudi briški starosta arhitekture Izidor Simčič, ki je vedno verjel v veličino dvorca. Vila ni samo velika pridobitev za Brda, ampak za širši goriški in primorski prostor. Izjemnega pomena pa je tudi za Slovenijo. Obnovo smo dali pod streho, pomembno pa je tudi, kako bomo naprej delovali, vlivali vsebino v ta prelepi dvorec. Prepričan sem, da bo, glede na širom poznana vztrajnost in delovanje Bricev, tudi Vila Vipolže zgodba o uspehu.«

Ravno tako nista skrivala navdušenja goriška poslanca v državnem zboru Matjaž Nemec in Mirjam Bon Klanjšček. »Mislim, da je Vila izjemnega pomena tako za Brda, kot za celo našo Goriško in sploh za Slovenijo. Želim si, da bi država imela posluh in da bi tudi v prihodnje vložila kaj sredstev v programe in delovanje dvorca. Menim, da občinski proračun ne premore vzdrževanja in upravljanja s takim prekrasnim objektom, na kar sem opozorila tudi v državnem zboru,« je ob odprtju poudarila Klanjščkova. Tudi Nemec vidi Vilo kot izjemno priložnost: »Bil sem na več operativnih sestankih, na katerih smo se dogovarjali o vsebini dvorca. Predvsem je ta zelo zanimiv, ker tudi sama Republika Slovenija nima podobnih protokolarnih objektov. Prepričan sem, da bomo oziroma bodo Brici našli tržno nišo temu izjemnemu prostoru in lokaciji in tako še dodatno oplemenitili naše okraje in še posebej Brda. Goriški poslanci bomo zagotovo pripomogli k uspehu Vile. V navezi smo tudi s Protokolom Republike Slovenije. Objekt smo predstavili kabinetom vseh treh predsednikov, državnega zbora, vlade in države, z upanjem, da bi ga lahko uporabili tudi za protokolarne dogodke v naši državi.«

Sicer pa so prisotne poleg krasnega dvorca prevzeli prelepi glasovi Vokalne skupine Vinika, Noneta Brda in Briških žen, k posebnemu čaru dogodka pa je prispeval tudi Godalni kvartet Nova. Iz kleti je prijetno zadišalo, saj so se ob tej priložnosti zbrali nekateri briški gostinski ponudniki in gostom postregli z izbranimi jedmi,  ki so se odlično spajali z vrhunsko kapljico. Obenem je bila v vhodni avli Vile odprta tudi razstava Goriškega muzeja o Vili Vipolže, ravno tako so gostom na voljo razstava o Aleksandrinkah nastala na pobudo Slovenske izseljenske matice in Ministrstva za zamejce in Slovence po svetu, kot tudi portreta Alojza Gradnika, nastala pod mojstrskim očesom Tomaža Perka.

V večernih urah se je Vila predstavila tudi širši lokalni javnosti. Priljubljena igralca Ene žahtne štorje Gušto (Primož Forte) in Zala (Ajda Smrekar) sta odlično povezovala program in prepletala štorjo, z žlahtno kapljico in briškimi vezmi, ki so se in se bodo še stkale na tem prostoru. Med koncertom Anike Horvat in Tinkare Kovač ob spremljavi Big Benda Nova, so se obiskovalci medijsko sprehodili med spomine in sedanjo podobo Vile Vipolže. V kleti so nekateri vinarji postregli z žlahtno kapljico. Gostom so na plano privreli številni spomini na nekdanje plesne prireditve, glasbene festivale, zborovanja in Martinovanja. Zazrli pa so se tudi v prihodnost renesančnega dvorca, ki bo povezoval svetove in ljudi. Domače in tuje. Mlade in starejše. Kot trta, ki razpira roke svojim sestram.