Župnijska cerkev sv. Mihaela, Biljana
Biljana je stara srednjeveška župnija in najstarejša župnija v Brdih. Cerkev v Biljani se v pisnih virih prvič omenja leta 1233, kot cerkev sv. Mihaela pa šele leta 1405.
Župnijska cerkev sv. Mihaela, ki je še danes v osnovi gotska, se nahaja v središču vasi, na nekoliko višji legi. Njeno pročelje, h kateremu vodi visoko stopnišče, s strani zakrivajo vaške hiše, z obzidane vzhodne strani pa jo obkroža venec temnih stebrastih cipres.
Od vzhoda proti zahodu si sledita tristransko zaključen dolg in visok prezbiterij, ki ima na zahodnem zatrepu majhno kamnito zvončnico z enim zvonom, ter nekoliko nižja in širša pravokotna ladja s stranskimi kapelami. Na južni strani je k ladji prislonjen zvonik, prezbiteriju pa je na isti strani prizidana zakristija.
Pogled na stene, ki jih je okoli leta 1900 poslikal Clemente Del Neri, nekoliko skrije gotski rebrasti obok prezbiterija, ki nosi letnico 1534. Na kapitelih stojijo plastike, od katerih je najpomembnejša Kristusovo vstajenje iz 1. polovice 16. stoletja, delo južnotirolske delavnice. Ob obnavljanju fresk leta 1999 so pod ometom odkrili freske, ki se stilno nanašajo na čas plastike Kristusovega vstajenja. Freske za stranskim oltarjem dokazujejo, da je bila prvotna cerkev enako velika in nekajkrat večja od ostalih cerkva na tem območju v času gotike. Velikost verjetno kaže na poseben položaj, ki ga je biljanska cerkev uživala kot prafara za večji del Brd. Danes večinoma opuščeni domovi okoli nje so verjetno stanovanja kaplanov, ki so tu prebivali in oskrbovali Brda. Zvonik oglejskega tipa je konec 19. stoletja na novo zazidal kozanski zidar Valentin Vuga.