Sabotin - Flora in Favna
Naravoslovna posebnost Sabotina je zlasti njegovo rastlinstvo, saj se tu stikajo tri velika floristična območja Evrope - dinarsko, submediteransko in predalpsko. Nekatere rastlinske vrste zato prav na Sabotinu dosegajo skrajne meje območij svoje razširjenosti.Rastlinstvo - Flora
Sabotin leži na robu submediteranske Slovenije, za rastlinstvo na območju pa je odločilno zlasti krajevno podnebje. Osojna pobočja nad Sočo so precej hladnejša kot prisojna nad Solkanom in na meji z Goriškimi Brdi. V dolini Soče severno od Solkana vpliv Mediterana postopoma slabi, narašča pa vpliv Julijskih Alp.
Sabotin je tako eno izmed floristično najbogatejših območij Slovenije. Leži na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega fotogeografskega območja. V njegovi flori so zastopane tako srednjeevropske in južnoalpske vrste kot dinarske, submediteranske in celo mediteranske vrste.
Med prave sredozemske vrste sodi npr. črni hrast (quercus ilex). Na osojnih pobočjih Sabotina pa rastejo tudi številne alpsko razširjene vrste, npr. lepi jeglič (Primula auricula).
Živalstvo - Favna
Območje Sabotina spada v mrežo Natura 2000. Južni rob Trnovskega gozda in Nanos je območje, ki je mednarodno pomembno z vidika ohranjanaj ptičjih vrst. Pobočje Sabotina je naravno nadaljevanje tega območja. Najbolj izstopajoča pokrajinska značilnost tega mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA - important bird area) so skalne stene.
Kačar (Circaetus gallicus) je pomembna gnezdilka tega območja. V Sloveniji je populacija ocenjena na 10 do 15 parov.
Skalni strnad (Emberizia cia). Tukaj ugotovljene gostote skalnega strnada so najvišje v Sloveniji in verjetno med najvišjimi znanimi v Evropi. Na 2 km dolgem transektu na Sabotinu je bilo tako spomladi 2002 popisanih 26 pojočih samcev.
Pomemben del tega za ptiče mednarodno pomembnega območja so tudi travniki. Na vznožju in nižjih delih planot srečamo bolj suhe travnike, ki so danes povečini precej zaraščeni. Skalnati rob planot deluje kot vodilo, vzdolž katerega letijo ujede. Reden poletni gost z nam najbližjih gnezdišč na otoku Cresu na Hrvaškem je beloglavi jastreb (Gyps fulvus). Sabotin je del njegovega migracijskega koridorja na poti do Julijskih Alp!
