Šmartno

Slikovito obzidano vas s petimi ohranjenimi stolpi je v Brdih vidna skoraj od vsepovsod, saj kot orlovsko gnezdo (po besedah pesnika Alojza Gradnika) čepi na izjemno razgledni vzpetini.

Naselje, ki je verjetno nastalo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser in kulturni spomenik, ki je edinstven kot celota. Od 16. stoletja do druge polovice 18. stoletja je bilo Šmartno pomembna strateška obrambna točka, vključena v sistem utrdb, ki je Benečani niso nikoli zavzeli. Mejo so branili vojaški plačanci, ki so prihajali od daleč; precej jih je bilo uskoškega  porekla. Obzidje med takratnimi sedmimi stolpi je bilo narejeno tako, da so bili prostori prehodni in so se vojaki lahko premikali v različne smeri. Kaže, da je imelo naselje pred vhodnimi vrati dvižni most in je bilo obdano z globokim jarkom. O vojaškem značaju naselja pričajo tudi cine na cerkvenem zvoniku in oba trga, zgornji in spodnji, ki naj bi služila prostoru za zbor vojakov v primeru sovražnega vdora skozi glavna vrata. 

Vas je dobila ime po cerkvi sv. Martina, največji cerkvi v Brdih, katere zvonik je bil prvotno trdnjavski stolp. Vojaški značaj naselja so prebivalci začeli spreminjati v 19. stoletju, strokovna obnova naselja pa se je začela ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo Emila Smoleta, takratnega direktorja Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici.

Danes si v Šmartnem lahko ogledate katero od razstav v Hiši kulture Šmartno, v Briški hiši pa nekdanjo opremo preprostega doma z ognjiščem. Vas še posebej oživi ob prireditvah Brda in vino ter ob martinovanju.