Golo Brdo

Majhen kraj ob mejni reki Idriji je v zgodovini doživljal različne pretrese, zaradi katerih so se domačini pogosto odseljevali. V vasi živi le še peščica domačinov, ki vam bodo prav gotovo z veseljem pokazali rastišče lepega jegliča (Primula auricula). Ta visokogorska cvetlica raste na tem področju nenavadno nizko, na nadmorski višini manj kot 100 metrov, v prepadnih apnenčastih stenah, ki so v Brdih redke. Občudujete jo lahko v prvih dneh aprila, ko rumeno in dišeče cveti, in sicer z mostička čez tolmun na cesti proti Britofu.

Vredna ogleda je tudi srednjeveška cerkvica Device Marija na Jezeru tik nad Golim Brdom.

Stare hiše v Golem Brdu kažejo na velik arhitekturni vpliv bližnje Benečije in Furlanije, arheološke najdbe keramike pa pričajo o antični in prazgodovinski poselitvi griča. S svojo prometno strateško lego je slednji nedvomno imel značaj naravno utrjene postojanke, ki so jo domačini dodatno utrdili s kamnitimi zidovi.