V Goriških Brdih, deželi ujeti med Alpami in Jadranskim morjem ter smaragdno Sočo in Furlansko nižino, zaradi ugodnega podnebja in rodovitne zemlje uspeva kakovostno in sočno sadje: od širom poznanih briških češenj, marelic in breskev ter fig, pa tudi kakijev, jabolk in hrušk, in še bi lahko naštevali.
Pobočja briških gričev tako krasi kopica sadovnjakov, ki to deželico najprej v pomladi odenejo v slikovito cvetočo odejo, kasneje pa domačim kmetom podarijo okusno in aromatično sadje, plod izpostavljenosti sončni svetlobi, edinstvene mikroklime in rodovitne zemlje.
Prvi zaslužek v sezoni so briškim kmetijam v preteklosti prinašale češnje, ki so pomemben vir dohodka pa so še danes. Briški češnji se Brici že več kot 50 let poklanjajo s Praznikom češenj (od leta 2023 Festivalom briške češnje), briški češnji pa so posvetili tudi občinski praznik.
Pomembna dejavnost na briških kmetijah je gotovo tudi sušenje sadja na t.i. piconih (lesenih nastavkih) in priprava prunel. Gre za tradicionalno metodo ohranjanja sadja za daljše obdobje, ki se izvaja že stoletja in je še danes pomemben del kulinarične dediščine tega območja.
Sušeno sadje, kot so suhe slive, suhe marelice, suhe fige, suhi kakiji in suhe hruške, je priljubljen prigrizek ali sestavina različnih briških jedi. Pogosto se uporablja v tradicionalni kulinarični ponudbi Goriških Brd, na primer v različnih sladicah, pecivu in drugih lokalnih specialitetah.
Priprava prunel in pletenje piconov sta bila leta 2023 vpisana v Register slovenske nesnovne dediščine.
