Dolino Kožbanjščka večkrat prečkajo pasovi odpornejših kamenin, ki jih je potok premagoval na različne načine. Dobrih 10 metrov visoko skalno stopnjo potok premaguje z miniaturnimi koriti, brzicami in slapovi. Pri tem je voda izoblikovala tri tolmune, ki so poleti priljubljeno kopališče briške mladine.

Okrog 800 m nad Kotlinami pod Kožbano je Kožbanjšček izdolbel izredno slikovita korita z imenom Krčnik. Dolga so okoli 40 m, od 0,5 do 6 m široka in do 6 m globoka. Najbolj nenavadna je prva, ogromna draslja. Draslja ali kotlica je kroglasta kotanja v strugi vodotoka, v katero voda zanese kamne in pesek. Vodni tok jih vrti in jo s tem neprestano dolbe. Potok pada vanjo v približno 1,5 m visokem slapiču. 
Približno na sredini kotlice se razpenja naravni most, ki je lepo zaobljen in gladek, saj ga je ustvarila deroča voda z brušenjem.

Krčnik, naravna znamenitost, ena najlepših te vrste v Sloveniji, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, vas bo očarala v vseh letnih časih. Obok mostu je približno 5 m dolg, 1,5 m debel in do 1 m širok. Takih mostov je v Sloveniji zelo malo; večinoma so bolj robati, nastali s preperevanjem kamnine.
Korita se nadaljujejo z ozkim žlebom, mestoma širokim komaj pol metra, ki ga prekinjajo manjše draslje. Na koncu se korita odprejo v sotesko s strmimi stenami, ki se kmalu izteče v ozko dolino.

Korita z naravnim mostom v Krčniku in Kotline so že od leta 1985 z občinskim odlokom zavarovana kot naravni spomenik.

Kako priti do Kotlin in Krčnika?

V vasi Neblo (pri Peternelu) zavijemo v dolino potoka Kožbanjšček. Po cesti, ki vodi v Kožbano, se lahko do Kotlin in više ležečega Krčnika pripeljemo kar z avtom ali kolesom. Veliko boljše pa je, da si vzamemo čas in se po dolini odpravimo peš.