Tematska pot: Alpe Adria Trail

Pot Alpe Adria je zastavljena tako, da poteka vsaka etapa po turistično zanimivih predelih z bogato kulturno, naravno in kulinarično tradicijo. Osnovna rdeča nit je bogastvo voda ob poti v vseh stanjih: od ledenika, rek, slapov, izvirov, jezer do morja. Namen poti je povezava treh dežel in treh različnih kultur v raznoliko doživetje.

Pot Alpe Adria na območju Slovenije poteka po trasi od Jepce, sedla na slovensko avstrijski meji preko Kranjske Gore, Tamarja na Vršič in naprej do izvira Soče, po Soški poti do Bovca, po levem bregu Soče do Kobarida, Drežnice, Tolmina in preko mejnega prehoda Solarij v Furlanijo in Julijsko krajino. Pri Neblem pot ponovno zavije v slovenski del Goriških Brd ter preko Dobrovega v italijanski Krmin ter naprej po italijanskem delu Krasa čez slovenski hrib Kokoš v Lipico. Od tu se spusti proti Miljam in Trstu.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Briški del pohodne poti:

Potreben čas:
pot je primerna za dvodnevno pohodniško turo

Potek poti, prvi dan:
Mirnik - Breg - Vrhovlje pri Kožbani - Kožbana - Peternel - Hlevnik - Hruševlje - Neblo - Fojana - Dobrovo

Prvi del etape
Pot se prične v kraju Mirnik na italijanski strani Brd. Po stopničasti poti se vzpnemo do cerkvice nad vasjo, od koder sledi kratek spust in po prečkanju državne meje vzpon po cesti do zaselka Breg pri Golem brdu. Skozi vas in mimo kmečkega turizma se pričnemo vzpenjati proti najvišji točki naše poti cerkvici sv. Andreja. Pot, ki nas na začetku pelje mimo vinogradov in sadovnjakov nas kasneje popelje v gozd. Večino časa se zložno vzpenjamo, dokler strmina v bližini vasi Vrhovlje pri Kožbani ne popusti. Na tem mestu je desno od poti možen ogled kraškega brezna, ki jih je po pripovedovanju domačinov v tem delu Brd kar nekaj. Sledi položnejši del, po katerem pridemo iz gozda in od tukaj se nam, če se ozremo čez ramo že odprejo pogledi nazaj po Benečiji in še naprej na Krn, Matajur in Kanin. Po prečkanju ceste Neblo-Golo Brdo smo že v Vrhovlju pri Kožbani. Nad vasjo dominira cerkvica Sv. Andreja (432m), od koder se nam ponujajo čudoviti razgledi na vse strani, do koder nam sega pogled. Skratka točka na kateri se moramo ustaviti. Sedaj je pred nami lahkotnejši del poti. Spuščamo se proti vasi Kožbana. Mimo spomenika NOB pridemo do prvih hiš in gremo po cesti skozi vas v dolino potoka Kožbanjšček. Hitro po ostrem desnem ovinku zapustimo cesto in preidemo na gozdno pot, ki se spušča do dna doline. Ponovno smo na cesti, kjer zavijemo desno. Po nekaj ovinkih pridemo do ene večjih naravnih znamenitosti v Brdih, to so korita poimenovana Krčnik. Ogledamo si naravni kamniti most in ozko strugo potoka izdolbeno v kamen. Pot po dolini nas pripelje do Peternela. Od tukaj nas čaka krajši vzpon mimo Hlevnika v smeri Bajetovega vrha. Tik pred vrhom se pot pri osamljeni kmetiji prelomi v levo. Mimo starih oljk nadaljujemo v smeri doline potoka Koren in na drugi strani vidimo Škrljevo v Italiji. Po prečkanju ceste se pot mimo bivše karavle usmeri proti Hruševlju. Ponujajo se nam razgledi po Brdih. Mimo zadnje hiše pridemo skozi gozd do cerkvice Sv. Marjete in hitro za njo zavijemo desno. Cesta vijuga po grebenu, levo in desno so obsežni vinogradi. Še bolj desno nam pogled potuje po furlanski nižini. Hitro smo v vasi Neblo, kjer so hiše posejane po dolgem grebenu. Mi moramo do zadnjih hiš in še naprej. Ponovno smo na makadamski cesti, ki nas pelje mimo zapuščene velike kmetije Bertovih. Na še stoječem kamnitem portalu je letnica 1717. Počasi se spuščamo v dolino potoka Reke. Preden pridemo do hiš gremo mimo mlake na levi tik ob cesti. Včasih je imela skoraj vsaka kmetija v Brdih mlako, iz katere se je jemala voda za škropljenje in napajala živina. Voda iz studencev se je uporabljala samo za ljudi in po navadi jo je bilo potrebno kar daleč nositi. Prečkamo cesto Dobrovo – bivši mejni prehod Neblo. Na levi je hotel z igralnico Venko. Tukaj v dolini so večji nasadi breskev in mimo njih gremo do potoka Reke. Preko mosta se skozi vinograde vzpnemo na staro cesto Fojana-Rutarje, ki se po padcu meje ponovno uporablja. Čaka nas zadnji del poti skozi Fojano v smeri Dobrovega. Ob poti se nam splača zaustaviti in si vzeti čas za razglede. Skozi zaselek Kozlink pridemo do točke Na vrhu (180m). Pod nami je Dobrovo in od tukaj vidimo celoten vzhodni del Brd. Po kratkem spustu smo na cilju prvega dela naše poti pri gradu na Dobrovem.


Potek poti, drugi dan:
Dobrovo - Drnovk - Imenje - Šmartno - Kozana - Breg - Medana - Plešivo - Krmin

Drugi del etape
Od gradu se mimo Vinske kleti Goriška Brda odpravimo do Drnovka in potem desno po dolini Reke. Pred nami je zgoraj levo Vedrijan, mi pa gremo desno v dolino potoka Imenjščica. Ko ga prečkamo se usmerimo po stari cesti strmo v hrib in po krajšem vzponu smo v Imenju. Skozi vas pridemo do križišča malo pred kapelico. Levo se lahko odpravimo na ogled razglednega stolpa na Mejniku (321m) – Brici rečemo »Na spomenik«. Seveda se na 23m visok stolp vzpnemo in malo razgledamo. Po cesti se vrnemo do Imenja in nadaljujemo levo v utrjeno srednjeveško vas Šmartno. Vas si moramo vsekakor ogledati. Po ogledu vasi prečkamo cesto Gonjače-Dobrovo in se spuščamo proti Kozani. Cesto za Kozano po kateri bomo nadaljevali do omenjene vasi dosežemo v zaselku Travnik. Hitro smo v vasi in pod kostanji na vaškem trgu se lahko malo odpočijemo. Še se spuščamo navzdol, tokrat v dolino potoka Končnar, na drugi strani doline je pred nami še ena večjih briških vasi Biljana. Po slemenih gričev so posejani vinogradi, nasadi češenj in tudi nekaj večjih oljčnikov, ki jih spoznamo po sivozeleni barvi. Oljke so bile v Brdih prisotne v večjem številu do zime leta 1928/29, ko je zaradi hudega mraza večina dreves pomrznila in se nasadi niso obnovili. Ponovno pa se zasajajo v zadnjem času in število dreves iz leta v leto narašča. Mi gremo po dolini levo. Vse okrog nas so vinogradi, vse dokler ne prečkamo ceste in se hitro pričnemo vzpenjati proti eni najbolj znanih briških vasi Medani (185m). Naši predniki so že vedeli zakaj so poimenovali zaselek pod njo Breg in preden pridemo do vasi to vemo tudi mi. Se pa lahko tolažimo s tem, da je to naš zadnji vzpon na enega od briških gričev. Sledi samo še daljši spust po cesti do bivšega mejnega prehoda Plešivo in naprej proti Krminu. Vendar ne hitimo, saj si lahko privoščimo še zadnje razglede. Levo so Brda, ki jih s te strani omejuje greben Sabotina, zadaj trnovska planota še bolj daleč Nanos. Pred nami je Kras, še dalj tržaški zaliv in desno furlanska nižina. Ob lepem vremenu lahko vidimo v daljavi Dolomite in Karnijske alpe. Še preden pa se odpravimo na zadnji del poti po Brdih, si lahko privoščimo okrepčilo v enem izmed lokalov v Medani ali na Plešivem.

Kontakt:

TIC Brda
Šmartno 13
5211 Kojsko

tel.: +386 (0)5 395 95 95
e-mail: tic@brda.si

http://www.alpe-adria-trail.com/