Tematska pot: Gradnikova učna pot

V projektu občine Brda »Pohodne poti po češnjevem cvetu« je našla svoje mesto tudi Gradnikova učna pot, ki vodi obiskovalca med vinograde in v središče briške vasi. Pot vodi po skrajni zahodni meji dežele, kjer »še naša tu glasi se govorica«.

Na poti vas spremljajo pesnikovi verzi, ki vabijo do nevidnih lestev. Toda te pripeljejo do pesnikove rojstne hiše, kjer se lahko spočijete ob gledanju pesnikove zapuščine in branju njegove poezije.
Naravoslovni del poti nudi obiskovalcu vedenje o tipičnih briških drevesih. Razgledna točka je posebno doživetje, saj ponuja čudovit pogled na 24 zvonikov, ki krasijo briške griče in oddaljene hribe. Na poti lahko doživljamo odnos briškega človeka do narave, do zemlje.
Na Gradnikovo pot se navsezadnje odpravi sprehajalec, ki si želi v naravi okrepiti telo in duha.

Alojz Gradnik - zgibanka  Alojz Gradnik - zgibanka 2
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Potreben čas: 1 ura

Dolžina poti: 3 km

Opis in označitev poti:

Začetek poti: spomenik Alojza Gradnika, pri gradu na Dobrovem
Pesnik Alojz Gradnik je hodil samosvojo pot v slovenski poeziji in ji dal poseben pečat. V nizu zbirk nam pesnik razkrije svojo veliko ljubezen do rodnih Brd, v ljubezenskih pesmih doživlja ljubezen kot vseuničujoče čustvo, ki je mračno in vodi v smrt ter razmišlja o smislu človeškega življenja, ki je eno samo razdajanje za druge. 

Prvi postanek: MURVA
V Brdih so murvo gojili zaradi sviloprejk. Drevo dobro prenaša sušo, pa tudi na mraz. Danes srečamo murvo v Brdih le kot okrasno drevo, ki daje odlično senco v poletnih mesecih. 

Drugi postanek: VINSKA TRTA (razgledna točka)
Vinska trta je prisotna v Evropi že od mezozoika. V času rimske države so se iz bližnjih mest, Ogleja in Čedada, trte širile v Brda. Najbolj razširjene sorte v Brdih so rebula, sivi in beli pinot in merlot.

Tretji postanek: OLJKA
Oljka je v Brdih bila domača rastlina, ki je rasla na sončnih legah med trtami in na brežinah. Leta 1929 je bila zima prehuda in oljke so zmrznile. Šele pred nekaj leti so jo ponovno začeli saditi. Brda so najsevernejša lega, kjer oljka še uspeva in je zato olje izvrstne kakovosti. Tudi cvetno nedeljo v Brdih praznujejo z oljčnimi vejicami. 

Četrti postanek: FIGA
Fige so sredozemske rastline, ki uspevajo tudi v Brdih in poleg oljk dajejo Brdom mediteranski značaj. Zanimive so predvsem zaradi dvakratne rodnosti v enem letu. V Brdih uspevajo: beli in črni madoni, belice, kamberji, bonke,… Vendimske fige, ki so zorele v času trgatve-vendime so Brici kadili, sušili na soncu in shranili v zaboje, pokrili in jih ob božiču prodajali kot zelo dobro suho sadje.      

Peti postanek: SLIVA, ČEŠPLJA
Slive so v Brdih lupili in olupljene žveplali in nato sušili. Posušene so stisnili po dve skupaj. Nastale so zelo okusne prunele ali “pnčane češpe”. Te so zložili v zaboje za prevoz in prodajo.  

Šesti postanek: ČEŠNJA
Češnje izvirajo iz Male Azije.V Brdih so doma tudi stare sorte: čufrce, pontevke, trcinke, prvačnce...Češnje so še vedno iskano tržno blago, saj so prvi spomladanski sadež, ki po dolgi zimi prinesejo v hišo prvi denar. Briške češnje so bile v času Avstro-Ogrske na Dunaju zelo cenjen sadež.  

Sedmi postanek: CIPRESA (na pokopališču)
Pesnikov cilj je izpolnjen in njegova pot končana. Zadnji počitek je našel v ljubljeni Medani, blizu domačije in pod cipresami, ki so mogočne in ravne nekoč priromale iz Benečije (pesem Ciprese). Ob rojstvu otroka so bogati ljudje zasadili cipreso v bližini doma. V Vipolžah rastejo v grajskem parku starega gradu večstoletne in največje ciprese na Slovenskem.

Osma postaja: 
Življenjepis - pri rojstni hiši
Pesnik se je rodil leta 1882 v Medani. Očetu Jožefu in mami Luciji Godeasi se je rodilo 10 otrok. Najprej so Gradnikovi stanovali v stari medanski šoli, nato so se večkrat selili po vasi. Kljub veliki revščini je Gradnikov oče poslušal nasvet medanskega vikarja in malega Alojza dal v šolo v Gorico. Tam je obiskoval nemško gimnazijo in maturiral z odliko. Kasneje je na Dunaju študiral pravo in leta 1907 postal doktor prava. Služboval je v pravnih službah, sodnik v Gorici, Cerknem in Puli. Po prvi svetovni vojni je bil pri zunanjem ministrstvu v Beogradu in član višjih sodišč. Po drugi svetovni vojni je bil upokojen in je živel v Ljubljani, kjer je umrl leta 1967. Pokopan je v rojstni Medani.

Sledi le še spust, kamor nas krožna pot pripelje na začetno postajo, pred gradom na Dobrovo.

Kontakt:

TIC Brda
Šmartno 13
5211 Kojsko

Tel.: +386 (0)5 395 95 95
e- mail: tic@brda.si