Slovenske dežele so do nekdaj povezane z izseljevanjem in skorajda ni slovenske družine, ki bi ne imela takšne ali drugačne izseljenske izkušnje. V Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je bila razstava na ogled od junija do novembra 2016, skrbno shranjujejo tudi kulturno dediščino Slovencev, ki ne živijo v matični domovini. Vsako leto pripravijo razstavo z izseljensko tematiko in tokratno pozornost so namenili Združenim državam Amerike, še danes v ljudski zavesti »obljubljeni deželi«.

Z namenom, da ne bomo pozabili njihovega poguma, drznosti in boja s predsodki, predvsem pa njihove vloge pri ohranjanju slovenstva v daljni deželi, predstavljajo zgodbe izseljenk, poznanih in pa tistih nevidnih žensk, ki so običajno potisnjene v ozadje. Tudi tam so, tako kot tiste doma, vzdrževale »ognjišče« in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slovenski jezik in kulturo.

Kot tipična izseljenska zgodba je predstavljena zgodba Micke iz Poljanske doline nad Škofjo Loko, ki je po pristanku na Ellis Islandu postala Mary, sledijo ji zgodbe slovenskih pisateljic, žurnalistk, javnih delavk, kmetic in gospodinj, ki so prav vse pustile svoj pečat v slovenski izseljenski zgodovini. Srečamo prve tri Slovenke, ki so odšle v ZDA po zaslugi svojih bratov misijonarjev sredi 19. stoletja: Antonijo pl. Baraga, poročeno Höffern, Polono Pirc, poročeno Noč ter Marijo Trobec. Predstavljamo dve vidni »Američanki« slovenskih korenin Marie Prisland, ustanoviteljico Slovenske ženske zveze in revije Zarja/The Dawn ter Ano Praček Krasna, eno najbolj znanih Ameriških Slovenk, ki se je po več kot petdesetih letih Amerike nazadnje vrnila v domovino. Tu so še pišoče Slovenke druge generacije Mary Jugg Molek, Irene Planinsek Odorizzi ter Rose Mary Prosen in pa zaradi različnih razlogov v obljubljeno deželo odseljene pesnice, pisateljice in učiteljice  Milena Šoukal, Katka Zupančič, Angela Gospodarič, Mara Cerar Hull in Josephine Janežič.

Skupaj štirinajst zgodb, ki govorijo o pogumu, želji po boljšem življenju in slovenski srčnosti. Naj tokratno izseljensko zgodbo pripovedujejo ženske.

Avtorice razstave so Helena Janežič, Veronika Potočnik, Špela Velikonja iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana.

Razstava je na ogled postavljena v Vili Vipolže, vse do 31.1.2017. Vila Vipolže je odprta od torka do petka od 9.00 do 16.00, ob vikendih od 14.00 do 17.30.

V sklopu razstave bo Kulturno umetniško društvo Javorov hudič, 25. 1. 2017 ob 18.00, v Vili Vipolže, pripravilo literarni večer z naslovom »Literarno ustvarjanje v obljubljeni deželi«.

Vabljeni!