Letni čas: POMLAD

 

 

 

 

JAJČNE JEDI IN FRTALJE

Jajca je večina raje prihranila za prodajo, zato so jih dnevno pri revnejših uživali le starejši, otroci in bolniki. Rumenjake (črnjake) so penasto vmešali s sladkorjem, za otroke dodali mleko, ženske pa pravo ali ječmenovo kavo. To so pili zjutraj, pred zajtrkom, čez dan pa so včasih za moč pojedli mehko kuhano jajce. 

Ocvrta jajca so bila boljša jed, zato so jih redko jedli in z njimi večkrat pogostili goste. Za zajtrk ali večerjo so jajca »podaljšali« z vodo, vinom ali kisom ter začinili s čebulo. Iz podaljšane mase pa je nastali tudi jajčni toč dodali so mu le še stepeno jajce, sol in rožmarin. V poletnem času so si iz paradižnikov pripravljali jajce s paradižnikom, ki je bil predvsem priljubljen moški zajtrk. Peperonado (paprikaš) pa so pripravili tako, da so jajcem poleg paradižnika dodali še papriko in bučke.

Priljubljena jajčjna jed so bile FRTALJE, ki so jih pripravljali vseh možnih različicah. Masa za navadno frtaljo je bila osnova vsem drugim. Frtalja z zeljem, ki so ji dodali sesekljano srčno zelje, madrjalco ((grenik), koromač, rman) je bila najbolj razširjena in so jo pripravili vedno za likofe. Mesne frtalje so pripravili z ocvrki ali s klobasami. Zelenjavno, zeliščne frtalje pa s čebulo, s koprivami, s peteršiljem, z regratovimi, bezgovimi ali akacijevimi cvetovi in frtalji z naribanimi jabolki. Ko so frtaljo potrosili s sladkorjem, so ji rekli pocukrana frtalja. Poleg frtalje se je vedno prilegla kapljica tipične briške rbule (rebule).

Ženske in otroci so radi jedli hitro pripravljene jajčne jedi: ocvrte kruhove rezine, namočene v vinu in jajcu (šnite) ter v jajčnem testu ocvrte bučke, bezgove ali akacijeve cvetove, ki so jih potrosili s sladkorjem. Gostom, bolnikom in oslabelim so pripravljali jajčno peno z vinom in sladkorjem (šoto). Palačinke, nadevane z marmelado, jabolki, skuto ali s kostanjevim nadevom, so pekli zelo poredko.

TOČI

Običajno so iz mesa, klobas, salam in drobovine delali toče*. Kuhali so golaže iz markandel, klobas, salam, pršuta, rataj, jeter, pljuč, govejega mesa, ovčetine, dvijačine, domačih zajcev.

Divjačina je zahtevala dolgotrajnejšo pripravo. Pečenega divjega zajca za slavnostnejše obroke so pripravili tako, da so posamezne večje kose našpikali s slanino, polili z vročo mastjo, pokrili z rezinami slanine, dodali rožmarin in žajbelj, ga pekli v pečici ter ga počasi zalivali z vinom. Jedli so ga z raznimi solatami ali rižoto.

__________________________________________________________________________________________________________________

*Toč (golaž): večino točev so pripravljali po enotnem receptu: na masti so prepražili čebulo, pocvrli koščke mesa ali rezine pršuta, salame itd., dodali malo pšenične moke, nekaterim še paradižnikovo mezgo, jih zalili z vodo in vinom ter začinili z začimbami, ki so se najbolje spojile z okusom mesa. Najpogostje so to bili majaron, bazilika in lovor. V revnejših družinah so morali varčevati z mesom, zato so delali toče brez mesa. Pravili so jim točfurbo. Dodajali so krompir, fižol, jajca. Toč so vedno jedli s polento, zdraven pa se je prilegel kozarec rbule (rebule).

nazaj >>